TIH DEŽEVEN DAN

Včeraj je bil prav moreč dan. Dež, ne dež, nalivi v potokih. Potem se je še naš dolgoletni štirinožni prijatelj odločil, da se bo poslovil od nas. Vse na kupu. Ozračje je bilo prav moreče. HB sta bila vsaj otroka pridna in sta se lepo igrala v svoji sobi.

Jaz sem pa po dolgem času spet malo ustvarjala. Tokrat sem delala ogrlice iz steklenih in akrilnih perl, ter kovinskih okraskov. Za spremembo sem vse skupaj nizala na "eyepin" (ne vem kako se reče po slovensko!). No, in nastale so naslednje ogrlice.

Ogrlica v turkizno črnem odtenku

Ogrlica v črni barvi

Ogrlica v temno vijola odtenku

Ogrlica v nežni roza barvi

Meni je najlepša prva (turkizna) in premišljujem, če jo bom sploh lahko dala iz rok.

ŠTAMPILJKE

Pred časom sem naročila štampiljke Magnolie. No, in včeraj je paketek prispel. Seveda sva morala s starejšim sinom takoj malo poštempljati. Zanimivo kako moj fantek naravnost obožuje te štampiljke. Čeprav je bila že pozna ura, je vzel barvice v roke in barval. Bila sem prav prijetno presenečena, ko sem videla kako lepo je pobarval odtise.
Tele štampiljke so mi v tej pošiljki najljubše.

Sister and brother

Christmas Party Tilda

Romantic Tilda

Popoldne sem bila na predstavitvi Ultimate Pro in Big Shot. Obe zelo uporabni stvarci, samo trenutno malo preveč za moj žep. Mogoče si bom v bližnji prihodnosti najprej omislila Ultimate Pro, ker lahko izdeluješ tudi kuverte in razne škatlice. Zdaj sem pa še malo pobrskala po spletu in vidim, da se da tudi tu naročiti dodatne plošče. Super!!!

PRVI ŠOLSKI DAN

Včeraj je bil pa en težek dan. Mi ni bilo čisto nič do ustvarjanja. Edino malo sem spet vadila kvačkano ogrlico. Pa je blo tudi bolj tako tako.

Zjutraj sem razvozila otroka...enega v šolo, drugega v vrtec. Na srečo je šlo brez težav. Potem sem pa prosti dan izkoristila za razne zadeve (oddala papirje za otroški dodatek, prehrano v šoli, šla po bolniško, odnesla kup oblačil v komisijsko trgovino, malo pospravila po stanovanju). Pa je šel dopoldan. Popoldan pa po mularijo. Seveda sta se morala prvi šolski dan še malo posladkat, pa je bil že večer.

Naslednji teden ima starejši sin rojstni dan ...tako, da imam spet izgovor za ustvarjanje. Tokrat moram narediti vabila.

VOŠČILNICE OB ROJSTVU OTROKA

Kot sem obljubila je spodaj nekaj voščilnic ob rojstvu, ostale so v mojem albumu.

Tale bo po vsej verjetnosti za mojega sodelavca

Vse voščilnice sem šivala s svetlečimi nitkami in rayonom od Madeire. Za popestritev sem dodala nekaj kamenčkov in polovičnih perl. Ponekod pa tudi svilene trakove. Sploh tisti s pikicami so mi zelo všeč. Naredila sem podobne voščilnice tako za novorojene fantke in punčke. Vzorčke sem poiskala po spletu.

NARKOLEPSIJA

Narkolepsija ali po domače pretirana dnevna zaspanost je bolezen, ki izhaja iz motenj spanja. No,  jaz ji ne bi rekla ravno bolezen, ker se ne počutim čisto nič bolana, je pa moja zvesta spremljevalka. Za tiste, ki ne veste o čem govorim, naj vam razložim.

Narkolepsija je bolezen, ki izhaja iz motenj spanja in se kaže čez dan kot nenadni napadi dnevne zaspanosti (človek lahko nenadoma zaspi, sploh v bolj dolgočasnih primerih, npr. kot sopotnik v avtomobilu, pri gledanju televizije, na predavanjih, med pogovorom...) in katapleksija (nenadna izguba mišičnega tonusa ob čustveni reakciji, npr. smehu, joku...). Ostali simptomi so še: halucinacijam podobne nočne more, občutek paralize ob prebujanju in uspavanju. Vsi ti simptomi znajo biti zelo neprijetni.

Zakaj, od kje, kako pride do te bolezni? Bolezen je doživljenjska, lahko je celo podedovana (kar je v mojem primeru). Največkrat se bolezen razvije po 30. letu. Za zdravljenje obstaja sicer zdravilo (vendar samo za lajšanje simptomov). Bistvo te bolezni je, da ima človek porušeno arhitekturo spanja. Narkoleptik zelo hitro (v nekaj minutah) zaspi v 5. fazo spanja (t.i. REM). Normalno pa človek potrebuje za to fazo od 30-90 minut. Bolnik z narkolepsijo ne razvije kakega globokega spanca (značilna so tudi večkratna prebujanja ponoči), zato telo manjkajoči spanec išče čez dan.

Moja izkušnja: 
Prve znake narkolepsije sem opazila okrog 30. leta. Najprej mi ni bilo jasno zakaj naenkrat dnevne zaspanosti (kinkanje) ne morem več obvladati. Tudi kava mi ni več pomagala. Ko sem se po prvi porodniški vrnila v službo, pa sem začela opažati, da imam ob smehu mehka kolena in občutek, da se mi obraz kar noče nasmejati (toge ličnice). Sprva sem mislila, da je to od nizkega pritiska, pa hujšanje in to... Pa ni bilo. Zvečer, ko sem zaspala pa so se pojavljale nočne more. Grozne. Imela sem občutek, da ležim v postelji z odprtimi očmi, slišim glasove, nekdo hodi po meni...jaz pa se ne morem niti premakniti.

Čez nekaj let sem v dnevniku Delo zasledila članek o narkolepsiji. Ko sem ga prebrala, sem spoznala kruto resnico. To je to. Vsi so se mi posmehovali, češ če bi imela to bolezen, bi morala čez dan kar po tleh pasti, ko bi se mi začelo spati. Pa ni bilo tako, jaz sem vedela, da je to moja diagnoza, samo potrditi jo je bilo treba. Ko sem šla po drugi nosečnosti nazaj v službo, sem se odločila za obisk ambulante za motnje spanja. Ko sem zdravnici povedala, kaj in kako se mi dogaja, je takoj posumila na narkolepsijo. Čez dva meseca sem opravila testiranje v njihovem laboratoriju in diagnoza je bila potrjena. Narkolepsija s katapleksijo. Pri odvzemu genetskega materiala, pa so potrdili, da je celo podedovana. Priznam, da me je prvi trenutek kar pretreslo. Doživljenjska bolezen!? A nisem malo premlada za to? Imam dva majhna otroka? Kako naprej?
Dobila sem zdravilo Xyrem. Še zdaj me oblije zona, ko vidim tista dva kozarčka. Zvečer, ko sem šla spat sem morala spiti (v intervalu) 2 kozarčka tekočine Xyrem in potem sem zaspala kot ubita (dobesedno). V tem času me nihče in nič ni moglo zbuditi (kot bi bila v narkozi). Tu vas ne bom morila z vsemi težavami, ki so sledile, samo toliko vam povem, da sem mislila, da bom zaradi tega zdravila umrla. Po mesecu dni jemanja sem prekinila. Tako nisem mogla več živeti, saj sem postala sužnja svoje bolezni. Rekla sem si ne in si obljubila, da bom poiskala druge načine, da bom lahko živela z narkolepsijo.

Danes je od tega že skoraj 2 leti. Dnevna zaspanost me še muči, vendar ji kljubujem s krajšem spancem. Nočnih mor nimam več, katapleksija pa je in je ni. Počutim se veliko bolje in imam ogromno energije. Skratka nič mi ne manjka. Edino kar ne smem je voziti avtomobil, da ne bi slučajno zaspala za volanom.

Včeraj sem dokončala še nekaj voščilnic, tako da jih danes poslikam. Zvečer žal nisem mogla, ker je preslaba svetloba, za nameček je bila pa še baterija v fotoaparatu prazna. Danes pa nisem čisto nič ustvarjalna. Najraje bi šla kar spat. Spanje...spet nekaj o čem lahko pišem.

MOJE USTVARJANJE

Ker imam ravno čas, lahko napišem še kaj obsega moja ustvarjalna žilica. Trenutno me obsedajo voščilnice. Počasi že pripravljam teren za božič in novo leto. Več o tem  kasneje.

Moja strast so tudi ogrlice, verižice...v škatlah me čaka ogromno materiala. Ko bom malo odložila voščilnice, se spravim tudi na ta teren. Me že srbijo prsti. Ravno zadnjič sem od Marne kupila prav lepe izsekance.

Moja ustvarjalna pot pa se je pravzaprav pričela, ko sem bila prvič noseča (pred davnimi sedmimi leti). Imela sem željo po risanju (na tem področju nisem ravno umetnica) in barvanju. Pa sem si nabavila kalupe in gips, ter naredila svoje prve odlitke. Po poklicu ekonomistka, me je odneslo čisto v druge vode. Vse proste dneve sem samo barvala. Zbirka kalupov je dosegla že številko 40, pa še vedno se moram prav zadrževati, da iz trgovine ne prinesem še kakšnega.
Rada imam tudi otroške ustvarjalnice. HB je moj starejši sin podedoval mojo ustvarjalno žilico, tako da se mi dostikrat pridruži. Letos sem mu za novo leto obljubila, da bomo spet sami izdelali adventni koledar, pa nogavičke (tokrat bo v igri filc). Če bo ostalo kaj časa, pa bomo še sami okrasili novoletno jelko. Malo sem se že naveličala tistih industrijskih bunkic (jih imamo že 10 let, pa so se v tem času samo 3 razbile).

Vse že ustvarjene izdelke si lahko ogledate v mojem albumu.