Materinski dan

Včeraj so praznovale mame, babice, prababice. Jaz se temu pridružujem sicer z enodnevno zamudo. Zakaj? Ker sem vam hotela pokazati kako sta me moja sinova prijetno presenetila.
Starejši je iz šole prinesel kar konkreten paketek. Iz papirja je izdelal rožico in jo vlil v gips. Iz gline je izdelal pročelje hiše, jo pobarval in polakiral. Zraven pa je priložil še voščilnico.

V voščilnico je zapisal:

MAMICI

Misli so moje

kakor marjetke

drobne in nežne,

kakor so cvetke.

Mami za praznik

šopek povijem,

želje iskrene

s poljubčki odkrijem.

V srečo se skupno

želja prelije,

mamica moja

me k sebi privije.

Priznam, da me je kar ganilo. Darilo mi je izročil s takim veseljem, da so se mu kar očke svetile.

Mlajši sin pa je v vrtcu izdelal naslednjo voščilnico:

Tudi v tej je bil zapisan prelep verz:

Nisem ptiček,

nisem vetrc, 

nisem sonček zlat.

Tvoj otrok sem

ljuba mati

in imam te srčno

RAD.

Kaj naj rečem!? Prijetno sta me presenetila Svoja sinova imam neizmerno rada in vem, da me imata tudi onadva (čeprav sta včasih živa "hudička"). Rada sem mama. Zame je to najlepši poklic na svetu.