Včerajšnji dan je minil v imenu angelov. Že pred časom sem iz kalupa (ki sem ga nazadnje kupila) odlila nekaj angelčkov, ki so komaj čakali, da jih oblečem. In včeraj so končno dočakali svoje oblekice. Pobarvani z akrilnimi barvami in polakirani, na zadnji strani pa opremljeni z magnetom, so včeraj dobili svoj končni obraz.
Za piko na i, pa sem zvečer naredila še nekaj voščilnic z angelčkom.
Čisto papirčkanje, zadnji dve pa sta opremljeni še z vzorčkom pickpoint (idejo sem si sposodila pri eni od otočank). Ja, tale pickpoint je čisto zaznamoval moje voščilnice.
Domišljija je začetek ustvarjanja. Domišljaš si, kar si želiš, želiš si, kar si domišljaš in nazadnje ustvariš kar hočeš. (G.B.Shaw)
četrtek, 2. december 2010
ponedeljek, 29. november 2010
Novoletne voščilnice - drugič
No, zdaj je pa že čas, da objavim prvo serijo svojih novoletnih voščilnic. Večina jih je narejenih v tehniki prešpikanja in vezenja...pickpoint. Nekaj jih objavljam tukaj, vse ostale pa si lahko pogledate v mojem albumu.
Voščilnice so vezene z Madeira svetlečo nitjo ali rajonom. Kot dodatek sem uporabila večinoma svilene pentlje, nahroščkane snežinke in razcepke. Za vogale pa sem uporabila vogalne štance in nalepke.
Vse voščilnice sem oblekla v barvno skladne kuverte...z Ultimate Pro je to zdaj mačji kašelj.
Voščilnice so vezene z Madeira svetlečo nitjo ali rajonom. Kot dodatek sem uporabila večinoma svilene pentlje, nahroščkane snežinke in razcepke. Za vogale pa sem uporabila vogalne štance in nalepke.
Vse voščilnice sem oblekla v barvno skladne kuverte...z Ultimate Pro je to zdaj mačji kašelj.
petek, 26. november 2010
Novoletne voščilnice
Ker zadnje dneve bolj malo pišem, to pomeni, da več ustvarjam. Prednovoletni čas je kot nalašč za izdelavo raznih voščilnic. Moram reči, da me je letos kar potegnilo notri. Ravnokar končujem prvo serijo "prešpikanih" voščilnic. Čez vikend jih še poslikam (ko bo prava svetloba) in vam jih pokažem. V redu, pa naj bo ena za začetek. Tiste, ki ste bile v Prečni ste jo že videle, pa še nekaj drugih.
Vmes pa sta nastali še dve novi voščilnici iz odtiskov štampiljk. No, to je področje na katerem se še učim. Kako mi je uspelo, pa presodite sami.
Pri izdelavi obeh sem uporabila potiskan papir, odtis štampiljke, štance EK Succes (rožice) in Martha Stewart (čipkast trak), svilen trakec s pikicami, izrez snežinke. Medvedka in snežaka sem pobarvala z akvarelnimi barvicami, na koncu pa dodala še malo bleščic v lepilu. Sneg sem naredila s pasto, ki imitira sneg. Snežinko sem fiksirala kar z razcepko.
Vmes pa sta nastali še dve novi voščilnici iz odtiskov štampiljk. No, to je področje na katerem se še učim. Kako mi je uspelo, pa presodite sami.
Pri izdelavi obeh sem uporabila potiskan papir, odtis štampiljke, štance EK Succes (rožice) in Martha Stewart (čipkast trak), svilen trakec s pikicami, izrez snežinke. Medvedka in snežaka sem pobarvala z akvarelnimi barvicami, na koncu pa dodala še malo bleščic v lepilu. Sneg sem naredila s pasto, ki imitira sneg. Snežinko sem fiksirala kar z razcepko.
četrtek, 25. november 2010
Srečanje v Prečni
V soboto 20.11.2010 sem šla prvič na srečanje ustvarjalk, ki je bilo tokrat v Prečni (na Dolenjskem). Moram reči, da sem bila prijetno presenečena in da je srečanje izpolnilo moja pričakovanja. Otočanke ste res prisrčna in prijazna bitja, tako da sem se v vaši bližini dobro počutila. Hvala organizatorkama, Nanci in Iris za tako dobro organizacijo. Jota mi je dobro sedla, glede na to, da tisti dan nisem kuhala kosila, ker so vsi moji jedli drugje. Bilo je tudi ogromno raznovrstnega domačega peciva, in še bi lahko naštevala.
Na razstavnem prostoru so otočanke razstavile svoje izdelke - novoletne voščilnice, nakit, čipke, vezenje, kvačkanje, šivani izdelki...dišalo je po sivki. Res prekrasno.
Kot se spodobi, smo udeleženke pripravile skromna darilca za organizatorki, da smo se jima vsaj tako lahko oddolžile za prijetno popoldne. Jaz sem pripravila nekaj ustvarjalnega materiala in priložila odlitek angelčka in smeškota. Vse sem lično zavila v škatlice, ki sem jih sama izdelala (s pomočjo Ultimate Pro). Uporabila sem pisan šeleshamer iz Levčka ter zavezala z darilnim trakom. Za robove sem uporabila štanco Marthe Stewart.
Potem je bil tu še podaritveni prostor - podarjale smo voščilnice za krajevni Rdeči križ iz Prečne in Žabje vasi za novoletno obdarovanje starostnikov. Pa seveda ni smel manjkati "maček v žaklju". Tokrat so bili to obeski.
Ker je bilo tokrat na srečanju kar nekaj novincev (med drugim tudi jaz!), je prvi del srečanja minil bolj v znamenju opazovanja, spoznavanja, pogovorov... Nato pa so se začele predstavitve:
Skratka imela sem se zelo dobro, zato bom z veseljem prišla na naslednje srečanje.
Na razstavnem prostoru so otočanke razstavile svoje izdelke - novoletne voščilnice, nakit, čipke, vezenje, kvačkanje, šivani izdelki...dišalo je po sivki. Res prekrasno.
Kot se spodobi, smo udeleženke pripravile skromna darilca za organizatorki, da smo se jima vsaj tako lahko oddolžile za prijetno popoldne. Jaz sem pripravila nekaj ustvarjalnega materiala in priložila odlitek angelčka in smeškota. Vse sem lično zavila v škatlice, ki sem jih sama izdelala (s pomočjo Ultimate Pro). Uporabila sem pisan šeleshamer iz Levčka ter zavezala z darilnim trakom. Za robove sem uporabila štanco Marthe Stewart.
Potem je bil tu še podaritveni prostor - podarjale smo voščilnice za krajevni Rdeči križ iz Prečne in Žabje vasi za novoletno obdarovanje starostnikov. Pa seveda ni smel manjkati "maček v žaklju". Tokrat so bili to obeski.
Ker je bilo tokrat na srečanju kar nekaj novincev (med drugim tudi jaz!), je prvi del srečanja minil bolj v znamenju opazovanja, spoznavanja, pogovorov... Nato pa so se začele predstavitve:
- klekljanje,
- izdelava novoletnih voščilnic,
- fimo delavnica,
- štrikanje,
- štancanje
Skratka imela sem se zelo dobro, zato bom z veseljem prišla na naslednje srečanje.
sreda, 17. november 2010
Bikini voščilnica
Spet me kar nekaj časa ni bilo na blogu. Ampak to ne pomeni, da nisem nič ustvarjala. Pospešeno, kolikor pač lahko zaključujem prvo serijo novoletnih voščilnic (tistih prešpikanih), tako da vam jih bom čez nekaj dni že lahko pokazala. Vmes me je ena prosila, da ji izdelam bikini voščilnico, ki jo imam v mojem albumu. Pa sta nastali kar dve. Žirija je odločila, da gre na pot tista z rdečimi kopalkami. Slika je sicer bolj slaba, ker zvečer svetloba ni ravno ustrezna.
Sobota bo tokrat res rezervirana za ustvarjalke. Prijateljica me je namreč prepričala, da greva na srečanje otočank v Prečno. Se že veselim, da končno spoznam nekaj drugih ustvarjalk in seveda zvem še kaj novega.
nedelja, 31. oktober 2010
Nakitkanje
Prišla je nova roba, mene pa so spet zasrbeli prsti. Naredila sem nekaj preprostih, minimalističnih ogrlic...
Slike niso bogve kaj, itak zmeraj slikam takrat, ko ni prave svetlobe. Danes je en prav čemeren dan. Kot nalašč za spanje ali za ustvarjanje. Zdaj grem pa še kako voščilnico zašit.
Slike niso bogve kaj, itak zmeraj slikam takrat, ko ni prave svetlobe. Danes je en prav čemeren dan. Kot nalašč za spanje ali za ustvarjanje. Zdaj grem pa še kako voščilnico zašit.
nedelja, 24. oktober 2010
Končno dobila Ultimate Pro
Včeraj sem končno dobila Ultimate Pro. Seveda je potem popoldan minil v znamenju ustvarjanja. Najprej sem morala obleči (beri: narediti kuverte) za svoje voščilnice nestandardnih dimenzij. Moram reči, da mi je lepo uspelo. Za povrh pa sem naredila še eno škatlico mojemu sinu. Čisto preprosto, brez dodatnega okraševanja. Pa še slikica roza kovčka.
Ker se novo leto neutrudno bliža, seveda ne sedim križem rok. Počasi nastajajo predloge novoletnih voščilnic v tehniki prebadanja. Nameravam narediti tudi voščilnice z uporabo štampiljk. Upam pa, da mi uspe pogledati tudi k Iris (Folding). Dosedaj se s to tehniko še nisem ukvarjala. Mi je pa všeč.
Ker se novo leto neutrudno bliža, seveda ne sedim križem rok. Počasi nastajajo predloge novoletnih voščilnic v tehniki prebadanja. Nameravam narediti tudi voščilnice z uporabo štampiljk. Upam pa, da mi uspe pogledati tudi k Iris (Folding). Dosedaj se s to tehniko še nisem ukvarjala. Mi je pa všeč.
sobota, 16. oktober 2010
Po zatišju...
Kar nekaj časa že nisem nič napisala. To pa ne pomeni, da nisem nič ustvarjala. No, za prijateljice sem barvala tablice iz gipsa, za njihove otročke. Meni so tudi zelo všeč. Vedno jih pobarvam z akrilnimi barvami in na koncu še polakiram.
Vmes je nastal še zgornji klovn. Zdaj moram samo še pogruntat kam v otroško sobo ga bom obesila.
Spodaj pa je majčka, ki jo je porisal moj sedemletnik. Krasila bo pa njegovega Flokija. To je tisti mehki plišasti kuža s katerim spi že od rojstva (žal slike ne znam obrniti!)
Skoraj ne mine teden, da ne bi obiskala katere izmed ustvarjalnih trgovin (fizično ali pa po spletu). No, danes sem bila vesela, ko sem končno dobila štampiljke vijugice.
No, to je to. Mislim, da bom sedaj nekaj dni ustvarjala ogrlice, pa voščilnice...novo leto se bliža.
Vmes je nastal še zgornji klovn. Zdaj moram samo še pogruntat kam v otroško sobo ga bom obesila.
Spodaj pa je majčka, ki jo je porisal moj sedemletnik. Krasila bo pa njegovega Flokija. To je tisti mehki plišasti kuža s katerim spi že od rojstva (žal slike ne znam obrniti!)
Skoraj ne mine teden, da ne bi obiskala katere izmed ustvarjalnih trgovin (fizično ali pa po spletu). No, danes sem bila vesela, ko sem končno dobila štampiljke vijugice.
No, to je to. Mislim, da bom sedaj nekaj dni ustvarjala ogrlice, pa voščilnice...novo leto se bliža.
nedelja, 19. september 2010
TIH DEŽEVEN DAN
Včeraj je bil prav moreč dan. Dež, ne dež, nalivi v potokih. Potem se je še naš dolgoletni štirinožni prijatelj odločil, da se bo poslovil od nas. Vse na kupu. Ozračje je bilo prav moreče. HB sta bila vsaj otroka pridna in sta se lepo igrala v svoji sobi.
Jaz sem pa po dolgem času spet malo ustvarjala. Tokrat sem delala ogrlice iz steklenih in akrilnih perl, ter kovinskih okraskov. Za spremembo sem vse skupaj nizala na "eyepin" (ne vem kako se reče po slovensko!). No, in nastale so naslednje ogrlice.
Meni je najlepša prva (turkizna) in premišljujem, če jo bom sploh lahko dala iz rok.
Jaz sem pa po dolgem času spet malo ustvarjala. Tokrat sem delala ogrlice iz steklenih in akrilnih perl, ter kovinskih okraskov. Za spremembo sem vse skupaj nizala na "eyepin" (ne vem kako se reče po slovensko!). No, in nastale so naslednje ogrlice.
Ogrlica v turkizno črnem odtenku |
Ogrlica v črni barvi |
Ogrlica v temno vijola odtenku |
Ogrlica v nežni roza barvi |
sreda, 15. september 2010
ŠTAMPILJKE
Pred časom sem naročila štampiljke Magnolie. No, in včeraj je paketek prispel. Seveda sva morala s starejšim sinom takoj malo poštempljati. Zanimivo kako moj fantek naravnost obožuje te štampiljke. Čeprav je bila že pozna ura, je vzel barvice v roke in barval. Bila sem prav prijetno presenečena, ko sem videla kako lepo je pobarval odtise.
Tele štampiljke so mi v tej pošiljki najljubše.
Popoldne sem bila na predstavitvi Ultimate Pro in Big Shot. Obe zelo uporabni stvarci, samo trenutno malo preveč za moj žep. Mogoče si bom v bližnji prihodnosti najprej omislila Ultimate Pro, ker lahko izdeluješ tudi kuverte in razne škatlice. Zdaj sem pa še malo pobrskala po spletu in vidim, da se da tudi tu naročiti dodatne plošče. Super!!!
Tele štampiljke so mi v tej pošiljki najljubše.
Sister and brother |
Christmas Party Tilda |
Romantic Tilda |
Popoldne sem bila na predstavitvi Ultimate Pro in Big Shot. Obe zelo uporabni stvarci, samo trenutno malo preveč za moj žep. Mogoče si bom v bližnji prihodnosti najprej omislila Ultimate Pro, ker lahko izdeluješ tudi kuverte in razne škatlice. Zdaj sem pa še malo pobrskala po spletu in vidim, da se da tudi tu naročiti dodatne plošče. Super!!!
četrtek, 2. september 2010
PRVI ŠOLSKI DAN
Včeraj je bil pa en težek dan. Mi ni bilo čisto nič do ustvarjanja. Edino malo sem spet vadila kvačkano ogrlico. Pa je blo tudi bolj tako tako.
Zjutraj sem razvozila otroka...enega v šolo, drugega v vrtec. Na srečo je šlo brez težav. Potem sem pa prosti dan izkoristila za razne zadeve (oddala papirje za otroški dodatek, prehrano v šoli, šla po bolniško, odnesla kup oblačil v komisijsko trgovino, malo pospravila po stanovanju). Pa je šel dopoldan. Popoldan pa po mularijo. Seveda sta se morala prvi šolski dan še malo posladkat, pa je bil že večer.
Naslednji teden ima starejši sin rojstni dan ...tako, da imam spet izgovor za ustvarjanje. Tokrat moram narediti vabila.
Zjutraj sem razvozila otroka...enega v šolo, drugega v vrtec. Na srečo je šlo brez težav. Potem sem pa prosti dan izkoristila za razne zadeve (oddala papirje za otroški dodatek, prehrano v šoli, šla po bolniško, odnesla kup oblačil v komisijsko trgovino, malo pospravila po stanovanju). Pa je šel dopoldan. Popoldan pa po mularijo. Seveda sta se morala prvi šolski dan še malo posladkat, pa je bil že večer.
Naslednji teden ima starejši sin rojstni dan ...tako, da imam spet izgovor za ustvarjanje. Tokrat moram narediti vabila.
torek, 31. avgust 2010
VOŠČILNICE OB ROJSTVU OTROKA
Kot sem obljubila je spodaj nekaj voščilnic ob rojstvu, ostale so v mojem albumu.
Vse voščilnice sem šivala s svetlečimi nitkami in rayonom od Madeire. Za popestritev sem dodala nekaj kamenčkov in polovičnih perl. Ponekod pa tudi svilene trakove. Sploh tisti s pikicami so mi zelo všeč. Naredila sem podobne voščilnice tako za novorojene fantke in punčke. Vzorčke sem poiskala po spletu.
Tale bo po vsej verjetnosti za mojega sodelavca |
NARKOLEPSIJA
Narkolepsija ali po domače pretirana dnevna zaspanost je bolezen, ki izhaja iz motenj spanja. No, jaz ji ne bi rekla ravno bolezen, ker se ne počutim čisto nič bolana, je pa moja zvesta spremljevalka. Za tiste, ki ne veste o čem govorim, naj vam razložim.
Narkolepsija je bolezen, ki izhaja iz motenj spanja in se kaže čez dan kot nenadni napadi dnevne zaspanosti (človek lahko nenadoma zaspi, sploh v bolj dolgočasnih primerih, npr. kot sopotnik v avtomobilu, pri gledanju televizije, na predavanjih, med pogovorom...) in katapleksija (nenadna izguba mišičnega tonusa ob čustveni reakciji, npr. smehu, joku...). Ostali simptomi so še: halucinacijam podobne nočne more, občutek paralize ob prebujanju in uspavanju. Vsi ti simptomi znajo biti zelo neprijetni.
Zakaj, od kje, kako pride do te bolezni? Bolezen je doživljenjska, lahko je celo podedovana (kar je v mojem primeru). Največkrat se bolezen razvije po 30. letu. Za zdravljenje obstaja sicer zdravilo (vendar samo za lajšanje simptomov). Bistvo te bolezni je, da ima človek porušeno arhitekturo spanja. Narkoleptik zelo hitro (v nekaj minutah) zaspi v 5. fazo spanja (t.i. REM). Normalno pa človek potrebuje za to fazo od 30-90 minut. Bolnik z narkolepsijo ne razvije kakega globokega spanca (značilna so tudi večkratna prebujanja ponoči), zato telo manjkajoči spanec išče čez dan.
Moja izkušnja:
Prve znake narkolepsije sem opazila okrog 30. leta. Najprej mi ni bilo jasno zakaj naenkrat dnevne zaspanosti (kinkanje) ne morem več obvladati. Tudi kava mi ni več pomagala. Ko sem se po prvi porodniški vrnila v službo, pa sem začela opažati, da imam ob smehu mehka kolena in občutek, da se mi obraz kar noče nasmejati (toge ličnice). Sprva sem mislila, da je to od nizkega pritiska, pa hujšanje in to... Pa ni bilo. Zvečer, ko sem zaspala pa so se pojavljale nočne more. Grozne. Imela sem občutek, da ležim v postelji z odprtimi očmi, slišim glasove, nekdo hodi po meni...jaz pa se ne morem niti premakniti.
Čez nekaj let sem v dnevniku Delo zasledila članek o narkolepsiji. Ko sem ga prebrala, sem spoznala kruto resnico. To je to. Vsi so se mi posmehovali, češ če bi imela to bolezen, bi morala čez dan kar po tleh pasti, ko bi se mi začelo spati. Pa ni bilo tako, jaz sem vedela, da je to moja diagnoza, samo potrditi jo je bilo treba. Ko sem šla po drugi nosečnosti nazaj v službo, sem se odločila za obisk ambulante za motnje spanja. Ko sem zdravnici povedala, kaj in kako se mi dogaja, je takoj posumila na narkolepsijo. Čez dva meseca sem opravila testiranje v njihovem laboratoriju in diagnoza je bila potrjena. Narkolepsija s katapleksijo. Pri odvzemu genetskega materiala, pa so potrdili, da je celo podedovana. Priznam, da me je prvi trenutek kar pretreslo. Doživljenjska bolezen!? A nisem malo premlada za to? Imam dva majhna otroka? Kako naprej?
Dobila sem zdravilo Xyrem. Še zdaj me oblije zona, ko vidim tista dva kozarčka. Zvečer, ko sem šla spat sem morala spiti (v intervalu) 2 kozarčka tekočine Xyrem in potem sem zaspala kot ubita (dobesedno). V tem času me nihče in nič ni moglo zbuditi (kot bi bila v narkozi). Tu vas ne bom morila z vsemi težavami, ki so sledile, samo toliko vam povem, da sem mislila, da bom zaradi tega zdravila umrla. Po mesecu dni jemanja sem prekinila. Tako nisem mogla več živeti, saj sem postala sužnja svoje bolezni. Rekla sem si ne in si obljubila, da bom poiskala druge načine, da bom lahko živela z narkolepsijo.
Danes je od tega že skoraj 2 leti. Dnevna zaspanost me še muči, vendar ji kljubujem s krajšem spancem. Nočnih mor nimam več, katapleksija pa je in je ni. Počutim se veliko bolje in imam ogromno energije. Skratka nič mi ne manjka. Edino kar ne smem je voziti avtomobil, da ne bi slučajno zaspala za volanom.
Narkolepsija je bolezen, ki izhaja iz motenj spanja in se kaže čez dan kot nenadni napadi dnevne zaspanosti (človek lahko nenadoma zaspi, sploh v bolj dolgočasnih primerih, npr. kot sopotnik v avtomobilu, pri gledanju televizije, na predavanjih, med pogovorom...) in katapleksija (nenadna izguba mišičnega tonusa ob čustveni reakciji, npr. smehu, joku...). Ostali simptomi so še: halucinacijam podobne nočne more, občutek paralize ob prebujanju in uspavanju. Vsi ti simptomi znajo biti zelo neprijetni.
Zakaj, od kje, kako pride do te bolezni? Bolezen je doživljenjska, lahko je celo podedovana (kar je v mojem primeru). Največkrat se bolezen razvije po 30. letu. Za zdravljenje obstaja sicer zdravilo (vendar samo za lajšanje simptomov). Bistvo te bolezni je, da ima človek porušeno arhitekturo spanja. Narkoleptik zelo hitro (v nekaj minutah) zaspi v 5. fazo spanja (t.i. REM). Normalno pa človek potrebuje za to fazo od 30-90 minut. Bolnik z narkolepsijo ne razvije kakega globokega spanca (značilna so tudi večkratna prebujanja ponoči), zato telo manjkajoči spanec išče čez dan.
Moja izkušnja:
Prve znake narkolepsije sem opazila okrog 30. leta. Najprej mi ni bilo jasno zakaj naenkrat dnevne zaspanosti (kinkanje) ne morem več obvladati. Tudi kava mi ni več pomagala. Ko sem se po prvi porodniški vrnila v službo, pa sem začela opažati, da imam ob smehu mehka kolena in občutek, da se mi obraz kar noče nasmejati (toge ličnice). Sprva sem mislila, da je to od nizkega pritiska, pa hujšanje in to... Pa ni bilo. Zvečer, ko sem zaspala pa so se pojavljale nočne more. Grozne. Imela sem občutek, da ležim v postelji z odprtimi očmi, slišim glasove, nekdo hodi po meni...jaz pa se ne morem niti premakniti.
Čez nekaj let sem v dnevniku Delo zasledila članek o narkolepsiji. Ko sem ga prebrala, sem spoznala kruto resnico. To je to. Vsi so se mi posmehovali, češ če bi imela to bolezen, bi morala čez dan kar po tleh pasti, ko bi se mi začelo spati. Pa ni bilo tako, jaz sem vedela, da je to moja diagnoza, samo potrditi jo je bilo treba. Ko sem šla po drugi nosečnosti nazaj v službo, sem se odločila za obisk ambulante za motnje spanja. Ko sem zdravnici povedala, kaj in kako se mi dogaja, je takoj posumila na narkolepsijo. Čez dva meseca sem opravila testiranje v njihovem laboratoriju in diagnoza je bila potrjena. Narkolepsija s katapleksijo. Pri odvzemu genetskega materiala, pa so potrdili, da je celo podedovana. Priznam, da me je prvi trenutek kar pretreslo. Doživljenjska bolezen!? A nisem malo premlada za to? Imam dva majhna otroka? Kako naprej?
Dobila sem zdravilo Xyrem. Še zdaj me oblije zona, ko vidim tista dva kozarčka. Zvečer, ko sem šla spat sem morala spiti (v intervalu) 2 kozarčka tekočine Xyrem in potem sem zaspala kot ubita (dobesedno). V tem času me nihče in nič ni moglo zbuditi (kot bi bila v narkozi). Tu vas ne bom morila z vsemi težavami, ki so sledile, samo toliko vam povem, da sem mislila, da bom zaradi tega zdravila umrla. Po mesecu dni jemanja sem prekinila. Tako nisem mogla več živeti, saj sem postala sužnja svoje bolezni. Rekla sem si ne in si obljubila, da bom poiskala druge načine, da bom lahko živela z narkolepsijo.
Danes je od tega že skoraj 2 leti. Dnevna zaspanost me še muči, vendar ji kljubujem s krajšem spancem. Nočnih mor nimam več, katapleksija pa je in je ni. Počutim se veliko bolje in imam ogromno energije. Skratka nič mi ne manjka. Edino kar ne smem je voziti avtomobil, da ne bi slučajno zaspala za volanom.
ponedeljek, 30. avgust 2010
MOJE USTVARJANJE
Ker imam ravno čas, lahko napišem še kaj obsega moja ustvarjalna žilica. Trenutno me obsedajo voščilnice. Počasi že pripravljam teren za božič in novo leto. Več o tem kasneje.
Moja strast so tudi ogrlice, verižice...v škatlah me čaka ogromno materiala. Ko bom malo odložila voščilnice, se spravim tudi na ta teren. Me že srbijo prsti. Ravno zadnjič sem od Marne kupila prav lepe izsekance.
Moja ustvarjalna pot pa se je pravzaprav pričela, ko sem bila prvič noseča (pred davnimi sedmimi leti). Imela sem željo po risanju (na tem področju nisem ravno umetnica) in barvanju. Pa sem si nabavila kalupe in gips, ter naredila svoje prve odlitke. Po poklicu ekonomistka, me je odneslo čisto v druge vode. Vse proste dneve sem samo barvala. Zbirka kalupov je dosegla že številko 40, pa še vedno se moram prav zadrževati, da iz trgovine ne prinesem še kakšnega.
Rada imam tudi otroške ustvarjalnice. HB je moj starejši sin podedoval mojo ustvarjalno žilico, tako da se mi dostikrat pridruži. Letos sem mu za novo leto obljubila, da bomo spet sami izdelali adventni koledar, pa nogavičke (tokrat bo v igri filc). Če bo ostalo kaj časa, pa bomo še sami okrasili novoletno jelko. Malo sem se že naveličala tistih industrijskih bunkic (jih imamo že 10 let, pa so se v tem času samo 3 razbile).
Vse že ustvarjene izdelke si lahko ogledate v mojem albumu.
Moja strast so tudi ogrlice, verižice...v škatlah me čaka ogromno materiala. Ko bom malo odložila voščilnice, se spravim tudi na ta teren. Me že srbijo prsti. Ravno zadnjič sem od Marne kupila prav lepe izsekance.
Moja ustvarjalna pot pa se je pravzaprav pričela, ko sem bila prvič noseča (pred davnimi sedmimi leti). Imela sem željo po risanju (na tem področju nisem ravno umetnica) in barvanju. Pa sem si nabavila kalupe in gips, ter naredila svoje prve odlitke. Po poklicu ekonomistka, me je odneslo čisto v druge vode. Vse proste dneve sem samo barvala. Zbirka kalupov je dosegla že številko 40, pa še vedno se moram prav zadrževati, da iz trgovine ne prinesem še kakšnega.
Rada imam tudi otroške ustvarjalnice. HB je moj starejši sin podedoval mojo ustvarjalno žilico, tako da se mi dostikrat pridruži. Letos sem mu za novo leto obljubila, da bomo spet sami izdelali adventni koledar, pa nogavičke (tokrat bo v igri filc). Če bo ostalo kaj časa, pa bomo še sami okrasili novoletno jelko. Malo sem se že naveličala tistih industrijskih bunkic (jih imamo že 10 let, pa so se v tem času samo 3 razbile).
Vse že ustvarjene izdelke si lahko ogledate v mojem albumu.
NOV DAN...NOV ZAČETEK
Že nekaj časa se pripravljam, da začnem pisati spletni dnevnik. Čas vse prehitro beži. Pa se mi zdi, da včasih bi bilo pa dobro kaj izliti tudi na papir (oziroma v današnji dobi na računalnik). No, pa sem tu.
Ta teden pospešeno šivam voščilnice ob rojstvu. Moj bivši sodelavec pričakuje 5. otroka, pa sem se odločila, da tokrat jaz oblikujem voščilnico. Malo sem pobrskala po spletu in našla zelo lepe načrte za ta namen. In že so pričele nastajali moje voščilnice. Zvečer poslikam in vam pokažem kakšno.
Čez dva dneva se začne novo šolsko leto, zato sem včeraj našemu drugošolčku zavila knjige in zvezke, ter jih zložila v šolsko torbo. Priznam, da me je kar malo strah. Tale naš drugošolček je zamenjal razred, ker so bili v prvem razredu sami problemi (ne šolski, ampak s sošolci). Upam, da bo letos bolje. Je pa tale naš "vragec" zelo živ in trmast. No, upajmo na najbolje.
Naš malček pa se poslavja od jaslic. Upam, da prehod ne bo prehud, ker se je zelo navezal na svoji vzgojiteljici. Ima pa smolo, da so ravno njegovo skupino razdelili na pol, tako da bo imel samo 7 svojih poznanih prijateljev. Sicer pa, otroci itak hitro navežejo stike med seboj.
Ta teden pospešeno šivam voščilnice ob rojstvu. Moj bivši sodelavec pričakuje 5. otroka, pa sem se odločila, da tokrat jaz oblikujem voščilnico. Malo sem pobrskala po spletu in našla zelo lepe načrte za ta namen. In že so pričele nastajali moje voščilnice. Zvečer poslikam in vam pokažem kakšno.
Čez dva dneva se začne novo šolsko leto, zato sem včeraj našemu drugošolčku zavila knjige in zvezke, ter jih zložila v šolsko torbo. Priznam, da me je kar malo strah. Tale naš drugošolček je zamenjal razred, ker so bili v prvem razredu sami problemi (ne šolski, ampak s sošolci). Upam, da bo letos bolje. Je pa tale naš "vragec" zelo živ in trmast. No, upajmo na najbolje.
Naš malček pa se poslavja od jaslic. Upam, da prehod ne bo prehud, ker se je zelo navezal na svoji vzgojiteljici. Ima pa smolo, da so ravno njegovo skupino razdelili na pol, tako da bo imel samo 7 svojih poznanih prijateljev. Sicer pa, otroci itak hitro navežejo stike med seboj.
Naročite se na:
Objave (Atom)